Grozljivke
Nikoli ne bom pozabil ogleda svoje prve grozljivke. Bil sem na poletnih počitnicah pri babici in imel sem to srečo, da mi je vedno dovolila gledati televizijo pozno v noč. Bil sem star deset let in za desetletnika grozljivke sigurno niso primerne, to sem tudi sam nekako vedel ampak radovednost me je premagala in takrat sem postal totalni odvisnik…
Bilo je že proti polnoči, ure se več ne spomnim in na sporedu je bil “Halloween” z Jamie Lee Curtis. Nikoli ne bom pozabil kako sem bil vzburjen, saj sem na trenutke skoraj pozabil dihati. Ne morem opisati občutkov, ki sem jih takrat doživljal. Seveda sem ponoči imel nočne more, ampak bilo mi je vseeno, včasih sem se spraševal, ali je to sploh normalno. No zdaj po tolikih letih sem še vedno odvisen od žanra, ki sem ga spoznal pri desetih letih.
Od takrat nisem gledal skoraj nobenih drugih filmov več kot grozljivke, ne vem zakaj ampak nič drugo me ne pritegne, ne v kino ne pred televizor tako kot grozljivke. Spomnim se, da sem kupoval razne revije v katerih je karkoli pisalo o novih filmih tega žanra. Začel sem raziskovati kako snemajo take filme in spoznavati kdo so ljudje, ki delajo te mojstrovine, na katere smo nekateri tako nori.